Search
Fruit bats are the most common carriers of the nipah virus in IndiA
Fruit bats are the most common carriers of the nipah virus in India. Photo: RNZ

Faailoa i le atunuu e nofo tapenapena i le faama’i o le Nipah

I le auaunaga a le soifua mālōlōina ua faalauiloa aloa’ia nei e le matāgaluega faamatalaga e faatatau i se tasi o faama’i ua logoina mai e le faalapotopotoga o le soifua mālōlōina o le lalolagi le Nipah Virus ina ia silafia e le atunuu ma tapenapena iai.

I le taimi nei, e leai ni gasegase ua faamaonia o le vairusi o le Nipa i atunuu o le Pasefika e aofia ai ma Samoa, ma o loo maualalo pea le tulaga lamatia mo le mamalu lautele.

Ae peita’i, e tāua lava fautuaga ma le māta’itū lelei mo le nofo tapenapena, faapea ma faatinoga faasoifua mālōlōina i aso fai soo.

O faamatalaga mo le nofo silafia i le taimi nei o le vairusi o le Nipa, o se faama’i e seāseā ona tupu, ma e mafai ona pipisi mai manu i tagata, ma i nisi tulaga, e mafai fo’i ona pipisi mai le tagata i le isi tagata.

O aafiaga e ono aofia ai le fiva, ma e oo ina aafia ai le fai’ai poo le mānava.

Ua lipotia mai i nisi atunuu, le ogaoga o lenei gasegase ma le maualuga o le tulaga o le maliliu ai o tagata.

Talu mai ona alia’e ma iloa lenei faama’i i le tausaga e 1998, o atunuu e tele na lipotia na aafia i lenei gasegase e aofia ai vaega o Asia i Saute ma Asia i Saute Sasa’e e pei o Meleisia, Sigapoa, Filipaina, Bangladesh ma Initia.

Ua na o le atunuu o Initia o lea ua lipotia mai le pipisi ai i le masina talu ai, Ianuari 2026, i se vaega o le atunuu.

O le manu o le pe’a (fruit bats) o loo faamauina o le nofoaga masani o le vairusi o le Nipa, ma e lē aafia pe ono ma’i ai.

E mafai ona pipisi le vairusi i le tagata soifua e ala i le fesoota’i vāvālalata ma manu ua aafia, e pei o pe’a poo puaa, poo le taumafaina o mea’ai ua aafia poo ua pisia ona o pe’a. 

E leai se vailaau faapitoa poo se tui ua faamaonia mo le vairusi o le Nipa i le taimi nei, ae peita’i o loo faaauau pea su’esu’ega a atunuu o le lalolagi.

Ua faailoa mai fo’i e le Faalapotopotga o le Soifua Mālōlōina o le Lalolagi (WHO), o lenei vairusi o le Nipa e mana’omia ona māta’itū lelei ina ia fesoasoani i tapenaga, ona o lona aafiaga i le soifua mālōlōina lautele.

Tala sili ona faitaulia

Tala sili ona faitaulia

Tala sili ona faitaulia

Tala sili ona faitaulia

Tala sili ona faitaulia

Tala sili ona faitaulia

Tala sili ona faitaulia

Tala sili ona faitaulia

Tala sili ona faitaulia

Keep uptodate with Radio Samoa activity & promotion

* indicates required