
Molia se alii i le susunuina o se fale gaosi oloa i Sini
O le a tulai i le faamasinoga se alii ua molia i se afi na sasao ane i le itu
O le a tulai i le faamasinoga se alii ua molia i se afi na sasao ane i le itu
Ua lipotia le toe tuu atu o se avanoa e le Iuni o tagata faigaluega a le Iunivesite o le
E silia ma le ‘afa o gasegase o le kanesa e matele ina faatoa iloa ina ua agai atu gasegase
Ae o le taimi nei ua agiga, o loo taumafai malosi le kalapu liki a le Sydney Roosters e toe
Ua faamauina o se ta maoa’e e seāseā maua, a le tama tapolo mamao a Niu Sila, Ryan Fox, i
O le isi tamaitai faipule a le Greens, Darleen Tana ua faamalolo mo le taimi nei ona o tuuaiga, i
I faamaumauga a le faamasinoga ua faailoa ai faamatalaga i le faapefea i le tamaitai Faipule talu ai nei a
O se amataga fou mo Dr Therese Lautua, ina ua filifilia o ia e avea ma faiaoga i se tasi
O se vaaiga uigaese i le maota o le Palemene i le vaiaso na tea nei ina ua mafai ona
O le a talimalo Niu Sila i le vaiaso fou i le malaga mai o le minisita o le va
Na tuufeanu se tasi o tamaitiiti aoga Palmerston North ananafi i vae o le taitai o le ACT, David Seymour
Ua sau i tua fuafuaga a le puleganuu a Aukilani le Auckland Council mo le faaalia o finagalo o tagata
O le vaai mamao a le kamupani telefoni a le Spark o le mafai lea ona faaaogā o suiga faatekonolosi
E tele tupe maua mai sala o le faaaogā o le telefoni ae o loo ave le taavale. E lē
Ua silia ma le toa 600 tagata o loo aumau i Samoa nei, ua tuuina atu i ai le auaunaga faamamā toto
O le ata poo le faailoga faamauina lea o le a vaaia i le tele o vaega o le atunuu
E 10 tino maliliu o loo taooto i le falemaliu a le Maota Gasegase i Motootua, o mataupu na poloaia e
O loo suesue e leoleo le mafuaaga o le maliu o se alii 33 tausaga le matua na maua i lona
O lea ua amata le suesuega a leoleo ma faailoa mai nisi faamatalaga e faatatau i le tino maliu na
O se auaunaga fou mo i latou e laveaiina mai i ni sauaga i Niu Sila mai nofoaga na tausia
O le fesili o loo mataitu e nisi pe faamata o le toe aumaia e le malo o le faiga
Na toe foi faiaoga ma tamaiti aoga o le Botany Downs Secondary College e faaauau aoga i le aso ananafi
Ua fefaasoaa’i i luga o auala o fesootaiga televavave, le facebook, faamaisega ma faamafanafanaga a le atunuu, ina ua sau
Ua maliu se avetaavale ina ua soso’a e se train lana taavale i le itu i Matu o Melepone i
Fai mai le iuga o se suesuega sa faia talu ai nei, o tamaiti e nonofo i faaitu i tua
Ua tauau lava ina faaauau pea le taatele o faalavelave ua lipotia o afi e sasao ane i fale ma
O le a asiasi mai i Ausetalia le minisita o le va i fafo a Saina mo le uluai taimi
Ua iu ina maliu si tagata faigaluega lea sa poloka i le faitau selau o mita i lalo o le
I le faamanatuina ai o le Aso faapitoa mo atunuu o le Taupulega (Commonwealth Day Service) na mafai ona auai
O le asō na faataunuuina ai se fonotaga tāua i le va o le Matagaluega o Leoleo ma le Interpol