O le lagona masani pe a oo i taimi o le Kerisimasi ma le faai’uga o le tausaga, o le faamaopoopo ma toe tuufaatasi le aiga, o le ekalesia, ma se nuu aemaise lava pe afai ua tele ni tausaga o fefulituaa’i, tele tausaga ua lē toe feiloa’i ona o māfua’aga eseese, po ua malaga i isi atunuu ma faamautū ai.
O le afioga i le Aki Epikopō le ta’ita’i o le ekalesia katoliko o le pule’aga a Samoa – Apia o se tasi o tama tuai o le kolisi o Sanele i Moamoa, o ia lea o loo taulamua i le faamaopoopoina o le mafutaga a tama ma teine tuai o lea kolisi a le Ekalesia Katoliko.
O se taumafaiga e pei ona faailoa i se pepa o faamatalaga o loo autū i le toe tuufaatasia o fanau sa a’oa’oina i Sanele ina ia toe maua le mafutaga e galulue faatasi ai mo se manuia o le kolisi.
O le tausaga fou e toe foi ai le Kolisi o Sanele i le mafutaga a le Malisi, ma o se fuafuaga ua lagolagoina e le to’atele.
Ua faaalia ai e le ta’ita’ifono mo se taimi poo le interim chairman o le mafutaga a Sanele tuai le afioga a Aki Epikopō Mosese Vitolio Tui, o le aso 18 o Tesema le Aso Tofi o le vaiaso fou, o le a faia ai se taligasua o le afiafi poo se dinner i le nofoaga o le Saint Therese i Leauvaa le Tofamamao.
O se faatasiga o le a toe feiloa’i ai tama ma teine tuai sa a’ooga i le kolisi o Sanele, ma o se avanoa o le a toe fausia ai sootaga vavalalata i le naunauta’iga ia toe maua le lagona galulue faatasi mo le toe unaia o le kolisi i se tulaga silisili ona lelei ma maualuga.
O le valaau a le Aki Epikopō i tamafanau uma a le atunuu sa faafailele le olaga a’oa’oina i Sanele o le taimi lenei e toe tuufaatasia ai e pei o lupe sa vao eseese a ua toe fuifui faatasi.






























































































