Search

Ina pepese Aleluia ua fanau le tupu! Ua lata mai le aso e faamanatu ai le fanau mai o Iesu, lo tatou Alii Faaola. Le pepe o le Kerisimasi. Amata nei loa le taumafaiga, e faagata i le aso 20 o Tesema. O le a faia le se’i i le aso lava lena i le 10 i le taeao. (faitau manino aiaiga)

Manatu Hipkins e talafeagai le faaaogā o le Waka Jumping Law i le mataupu i le tamaitai Faipule o Darlene Tana

Na ta’ua e le ta’ita’i o le Labour Party, Chris Hipkins, o se gaioiga talafeagai pe a faaaogā e le Green Party le tulafono o le Waka Jumping Law i le mataupu o loo tulai mai le latou sui faipule lea ua faamavae ese mai le vaega faaupufai, le tamaitai faipule o Darleen Tana.

E pei ona avatu i lipoti ananafi, ua faate’a ese e le Green Party le tamaitai faipule i le Aso Sa talu ai ma tāpā ina ia faamavae ese mai le toe avea ma faipule o le Palemene, o se faai’uga e lē o taliaina e Tana, ae ua mae’a ona faamavae ese mai lona toe avea o se sui auai o le vaega faaupufai a le Green.

O le tulafono lenei sa matuā tetee iai le Green Party, peitai i se faatalanoaga a Hipkins ma le RNZ i le Aso Lulu, na ia ta’ua ai atonu na mafua lena tetee o le pati e faavae i se manatu faapea o lena tulafono e ono mafai ai e se pati ona faamalosia le aveese o se Faipule pe a lē ioeina manatu o le pati.

Saunoa Hipkins, e ese mai ai la le mataupu lea ia Tana, auā o le mea lea na tupu ia Tana, o se tasi ua masalomia (allegedly) lona faia o ni amioga i se auala e lē talafeagai ai le avea o se tasi ma Faipule.

E lei fia oo le saunoaga a le ta’ita’i o le Labour i le itu o loo aafia ai sootaga a le tamaitai Faipule i mataupu o loo tuua’ia ai ni faiga lē lelei i ni tagata faigaluega sa galulue i le pisinisi a lona toalua, e pei ona saunoa Hipkins, e lei vaai o ia i le lipoti mai suesuega a le Green Party lea sa faagasolo i lenei mataupu o loo aafia ai Tana.

Ae mo le tamaitai Faipule, MP Darleen Tana, o loo matuā teena e ia le lipoti o le suesuega na faia ma faapea mai, e leai se mea i le lipoti o ta’ua ai faapea na iai ni faiga lē lelei na faia i tagata faigaluega o ē na autovaa mai isi atunuu (migrant exploitation), e lē o ta’ua ai fo a mea e iai se mea e tuua’ia ai fua o ia i lea mataupu.

I le faatalanoaga a le RNZ na fai ma le ta’ita’i o le Labour, na saunoa ai Hipkins, e leai se malosiaga o le a faaauau ai pea ona avea Tana o se sui faipule tutoatasi.

Saunoa Hipkins, ‘o le mea moni sa filifilia mai Tana o se sui o le Green i le Palemene, o lea la ua faamavae ese mai le pati a le Green, lona uiga ua tatau foi la ona faamavae ese mai le Palemene, ma malolo loa.’

O le taofi foi lena o le afioga i le Sui Palemia, Hon Winston Peters i sana saunoaga i le la talanoaga ma Andrew Dickens o le Newstalk ZB, na ia ta’ua ai, o se faalumaina (disgrace) lenei mataupu matagā ua tulai mai.

Saunoa Peters, atonu o le a taumafai Tana e nofo pea o se Faipule i le Palemene ma auai atu i le Te Păți Māori.

‘O lea lava e tumau o se Faipule, ae ua lē tatau ona toe faipule, e tatau i tagata uma taitoatasi ona talia ni tuua’iga ua faia iai ae foliga mai e lē o le mea lena o loo mafaufau i ai Tana.’

E manatu Peters, e lē o lava gaioiga o loo fai e le Green Party ina ia faamautinoa ua aveese Tana mai le Palemene.

O le a tulituliloa pea nisi lipoti lata mai o lenei mataupu.

Tala sili ona faitaulia

Tala sili ona faitaulia

Tala sili ona faitaulia

Tala sili ona faitaulia

Tala sili ona faitaulia

WATCH LIVE NOW

Keep uptodate with Radio Samoa activity & promotion

* indicates required