O lipoti ma manatu faaalia ua ta’ua ai se talosaga a le Minisita o loo iai le vaaia o le poloketi mo le atina’e manuia o itumalo, ua ave i faletupe faapisinisi i Samoa poo Commercial Banks ua talosaga ai i ni tupe e faaaogā faaaitalafu poo ni overdrafts i se fuafuaga e totogi ai tupe tuua o le 1 tesimale 8 miliona mo Fono Faavae, e lē sa’o.
O le finagalo lea o le malo ua aumai faalaua’itele ma ua faamautinoa mai ai, e lē o iai ni faafitauli tau tupe o feagai ma le poloketi o le atina’e manuia o itumalo.
Ua faaalia i lea pepa o faamatalaga faalaua’itele, e iai Fono Faavae o loo laumanu’ia ni a latou taumafaiga e fia maua tupe mai faletupe e faaaogā faaaitalafu e ala i ni overdrafts peita’i e leai se fesoota’iga o ia taumafaiga ma le poloketi a le malo i lona tulaga aoao tetele.
Afai o iai ni taumafaiga faapea ua faaalia e le malo, o le matāfaioi tauave lea i le va o se faletupe faapisinisi ma lena Fono Faavae.
O se tusi ua faasalalau faalaua’itele ua faailoa ai lea tulaga, ua faaalia i le pepa o faamatalaga o se tusi o loo lagolago ai le talosaga a se Fono Faavae mo le fia maua o se fesoasoani tau tupe mai se faletupe, ae e lē o se tulaga e ta’u ai fua le poloketi o le atina’e manuia o itumalo ona e lē o iai ni aafiaga tau tupe o feagai ma lea polokalame a le malo.
E pei ona silafia o le faai’uga o le masina lenei o Iuni e mae’a ai le tausaga faaletupe 2025 i le 2026 lea e mae’a ai ma le tufatufaga o le ta’i miliona valuselau afe tālā mo Fono Faavae a itumalo palota e 51, ae tapena Fono Faavae mo le isi tufatufaga o le a siitia i le ta’i 2 miliona e pei ona aiaia i le tālā faatatau autū fou o le tupe o loo taoto nei i le laulau a fono a le Palemene e le’i soalaupuleina ma pasia.


























































































































