Ua taofia nei e leoleo se alii i Kalaisitete, na pu’e faapagota, e afua mai i se feeseesea’iga a se aiga, na tauau ina iai popolega o le lepeti ai o le saogalemū o tagata na iai faatasi ma lenei alii.
Ta’ua i faamatalaga na vave valaau e tagata na faalogoina le vevesi leoleo ona o le leotele o lea alii ma faapea atu i tagata o loo latou faatasi o le a ia faaoo le oti ia i latou uma.
E masalomia na iai ma ni fanau laiti sa iai i totonu o le fale.
Ona o le ogaoga o lea tulaga o lea na valaau ane ai loa e tuaoi malu o le malo, na molimauina ai loa le faanatinati atu o leoleo e tali atu i le valaau.
Faamauina e fai lava sina to’atele o leoleo na oo atu e fesoasoani atu i le faafitauli.
E tusa ai ma ripoti mai le NZ Herald, e 2 lelei itula o fālō pea leoleo ma lenei tagata i le taumafai ina ia sau i fafo ma le fale, ae pau le vaega na faalogoina e le to’atele sa iai o lona valaau ane e aga’i ese leoleo – ma ia faapea ane e solitulafono gaioiga a leoleo o loo fai.
I ripoti, na faato’ā malie lenei alii e aga’i mai i fafo i le mae’a ai o le 2 itula, ma o lea na taofia ai loa o ia ma aveese mai ma lea nofoaga.
Faamaonia mai e leoleo i le taeao nei, e leai se tasi na faamanu’alia pe na aafia i lea matāupu.