Ua faailoa e le Matāgaluega o Tupe a le Malo e lē o iai se suiga i le totogiina o aitalafu i fafo, ona o loo mulimulita’ia auala faaletulafono, se’ia vaganā ua faia ni suiga.
O le pepa o faasalalauga faalaua’itele mai lea matāgaluega o loo iai le vaaia ma le pulea o tupe a le Malo ua tali atu ai i ni faasalalauga e faatatau i le tulaga o loo pulea ai galuega tau tupe e faasino i le totogiina o aitalafu.
Ua faailoa e lea matāgaluega a le malo, o ia faasalalauga ua ta’ita’i sese ai le atunuu.
I lea faasalalauga o loo faailoa ai, “E leai ni suiga ua faia i tupe ua mae’a ona pasiaina i le tala faatatau o le tupe mo le totogiina o aitalafu mo le tausaga faaletupe 2024/25 o loo faagasolo, faapena foi tausaga faaletupe ua tuana’i, se’i vaganā ai le taimi na faatino ai maliega i lalo o le Debt Servicing Suspension Initiative (DSSI) i le vaitaimi o le faama’i o le Koviti-19.
Na auai Samoa i lenei polokalame faamāmā avega a le G20 mo atunuu nonō, lea na mafai ai ona faaitiitia tupe totogi o aitalafu mo tausaga faaletupe 2020/21 ma 2021/22, e aofia ai nonōgatupe mai le EEC/IDA, Faletupe a le EXIM Saina, ma le JICA.
O le sini autū o lenei fesoasoani, ina ia mafai ai ona toe fetuuna’i tupe faaalu auā le tali atu i aafiaga o le Koviti-19”.
“I le faaauauina ai pea o le totogiina o aitalafu, ua faamauina ai foi le faaitiitia o le aofa’i o aitalafu a le Malo i tausaga ua mavae.
I le faai’uga o le kuata lona lua o le tausaga faaletupe 2024/25 (Tesema 2024), na faamauina ai aitalafu a le Malo e tusa ma le $801.9 miliona tala, lea e aofia ai le 93.4% o aitalafu mai fafo, ma le 6.6% o aitalafu i totonu o le atunuu.
O se tasi o aiaiga poo tapulaa tau tamaoaiga a le Malo, ia lē silia atu ma le 50% (Debt-to-GDP ratio) le fuafaatatau o aitalafu pe a faatusa i le tamaoaiga.
I le faai’uga o Tesema 2024, na faamauina ai e tusa ma le 23.2%, le fua faatatau o le aitalafu pe a faatusa i le tamaoaiga”.
“O faletupe tetele mai fafo (external creditors) e tolu o loo nonō mai ai le malo o Samoa e aofia ai le Faletupe o le EXIM a Saina, le Faletupe o le Lalolagi (World Bank – IDA), ma le Faletupe o Atina’e a Asia (Asian Development Bank – ADF), ae o le Faaputugatupe Teufaafaigaluega o Mavaega Tausi a Samoa (Unit Trust Of Samoa – UTOS ) o loo faamauina ai aitalafu i totonu o le atunuu (domestic creditor)”.
Faaalia e le Matāgaluega o Tupe a lo tatou Malo, “Talu mai le tausaga 2017, e le’i toe nonō lava le malo o Samoa, ae o loo faaaogā tupe faameaalofa (grants) mai paaga tau atina’e (developing partners) mo atina’e tetele a le atunuu.
O le iloiloga a le IMF – Article IV ia Novema 2024, na faamautū mai ai le siitia o le tulaga o le puleaina o aitalafu a Samoa mai le tulaga lamatia maualuga (high debt distress) i le tulaga lamatia feololo (medium debt distress), lea e mafai ai ona toe nonō mai le malo o Samoa mo nisi atina’e a le atunuu, i le aga’i atu i le lumanai”.