NAURU: E ono maua e Nauru ni miliona i le mae’a ona o latou lagolago Amerika i le ‘eliina o ogasami faavaomalo
Ua faaopoopo le isi laasaga o Nauru e latalata ai ona o latou ‘eliina ogasami faavaomalo i lalo o nisi
Ua faaopoopo le isi laasaga o Nauru e latalata ai ona o latou ‘eliina ogasami faavaomalo i lalo o nisi
Ua lē amana’ia e Winston Peters le Minisita o le Va i Fafo a Niu Sila, nisi o faitioga e
Ua faasāina nei taavale a tagata ta’ito’atasi ona toe ulufale i le itumalo o Enga i Papua Niu Kini lea
O sui a faipule o Niu Kaletonia sa tuuina le latou ioega i se maliega ua faia ma Farani i
O le fono lona 27 a le Micronesian Islands le MIF ua faatulaga ai ma se tasi o faatatau mo
E silia ma le 400 sui faatutū o le finau i le palota a Bougainville ia Setema sa’ili ai ni
Ua faailoa le lē fiafia o le to’atele i faalavelave tutupu e aofia ai le komiuniti o le Indo Fijian
Fai mai le RNZ o le a lē faimalaga atu ta’ita’i o le Malo o Niu Sila i le faailogaina
E silia ma le 100 afe tagatānuu o Samoa ua mae’a ona lesitala mo lana faigāpalota o loo loma ma
Ua sauni nei Vanuatu ma Ausetalia e toe sainia se tasi o maliega tāua i le masina o Setema, o
E talitonu se tasi o tagata faasalalau i matāupu faapolokiki i Fiti e i’u ina tula’i mai Ratu Tevita Mara
O le fuafuaga ina ia faaopoopo lafoga totogi mo oloa e pei o vaiinu suamalie ma le ‘ava malosi o
E faitau afe tagata Kiribati o loo aumau i Aotearoa o loo latou faamanatuina i le vaiaso nei le vaiaso
Ua faailoa e Saina e le o iai so latou naunautaiga i ni tauvaga i mataupu faa-le-siosiomaga ma le polokiki
Ua talanoa atu le faauluuluga o le CEPAC i le Tupusa Pope Leo XIV e faatatau i lu’itau ma aafiaga
Ua faaopoopo le puipuiga i Niu Kaletonia ina ua toe tolopō talanoaga sa fuafua e faatatau i matāupu faapolokiki a
O se tasi o pisinisi kava i Aukilani ua lipotia o loo aofia i se faafinauga faaleaganuu ina ua laga
O le fuafuaga a Ausetalia e faafaigaluega mai tagata Papua Niu Kini i lana vaega’au tau puipuiga ua afua ai
E le’i maua lava se tonu i se tasi o matāupu ua faaumiumi i totonu o Kiribati lea e oo
O le faauluuluga tau leoleo a Niu Sila, o le komesina foi lea, Richard Chalmers ua ia faamautinoa i ta’ita’i
Ua lipotia i le leitio faavaomalo a Niu Sila i le asō se faamatalaga mai le Ofisa Sili o le
Ua sao mai le Palemia o le Atu Solomona i le lafo o le lē faatuatuaina sa faatūina faasaga ia
I le mae’a ai o le palota lē faatuatuaina sa faia faasaga i le Palemia o Papua Niu Kini, James
Ua faailoa e leoleo mai le Atu Solomona ua faaopoopo le latou puipuiga i le mae’a o le lafo o
Ua mae’a le palota a Ausetalia ma ua faamaonia le toe manumālō o Anthony Albanese ma le vaega faaupufai a
Ua toe o se aga faataunuu le palota a Ausetalia ma ua agiga nisi o tusitusiga i luga o le
O le asō ua faimalaga ai le Sui Palemia o Niu Sila, Winston Peters i Niu Kaletonia e faia talanoaga
O loo iai le popolega o le Matāgaluega o Femalagaa’iga a Fiti, le Fijian Immigration Ministry e faatatau i tagata
Ua faamaonia mai e le Minisita o le Soifua Mālōlōina a Tonga, e to’alua ua maliliu i le dengue fever
Ua lipotia le iai o se lafo o le lē faatuatuaina ua faia faasaga i le Palemia o le Atu