Teena e le Council a Gore le petition ia faamavae le Pule Sili
Ua le taliaina e le Council a Gore le petition o loo valaau atu ai e faamavae le Pule Sili
Ua le taliaina e le Council a Gore le petition o loo valaau atu ai e faamavae le Pule Sili
Ua uma le Aso Gafua, alu atu ma ananafi o fiu e tatali, ma ua faaalia ai le faanoanoa o
E le tasi se mu na lipotia mai Papatoetoe i Aukilani anapo, ma o loo suesue nei e le ofisa
Ua lē lava le onosai ma ua faaleo ai le lē fiafia o mātua i le tele o aso tia’i
O le asō e faia ai sauniga o le maliu poo le tangi i Sasae o Bay of Plenty, ma
O i latou e faatinoina gaioiga e pei o le faaaogaina o tusitupe a tagata e transfer agai iai ni
Fai mai le leitio faavaomalo a Niu Sila e lei tali ane Steven Joyce i le latou talosaga mo sana
E 14 tausaga o le teine talavou ua molia nei e leoleo i le faalavelave na osofaia ai se isi
Ua iai lē ua molia i le maliu o si tamaitai loia o Telise Martin mai Aukilani lea na lavea
Ua le mafai nei ona maua e i latou e iai manaoga faapitoa le fesoasoani i feoaiga ona ua gaoia
Annual leave poo aso livi faaletausaga e leai se limiti poo se faatapulaa. O le Actionstep e talitonu o le
Faaopoopo pea ona gau le toatele i scam o loo sau soo se auala, a le o le imeli, valaau
Ua faailoa mai o le Aso Faraile nei o le a toe tatala ai le matafaga i Muriwai i Aukilani
Ua faamautinoa mai e le Palemia Chris Hipkins o lea o le a ia taitaia le aumalaga i Saina i
O loo moomia nisi tagata e fia foai o latou toto. O le talosaga mai lea a le New Zealand
Ua pasia le uluai paketi a le pulenuu o Aukilani, Wayne Brown ma o se palota e lei faigofie. O
E iai texts poo feau tusitusia tau faasese o loo sau faafoliga o se feau mai leoleo, ma o lea
E tuufaatasia tala fou o loo faasolo suesuega a leoleo i laau malosi faapāpā sa lipotia mai Manukau anapo. O
Ua faia nei suesuega a le Commerce Commission i le kamupani a le HelloFresh ia ua lipotia ua silia ma
E iai le tagata na aveina atu i le falemai i le vaveao analeila ina ua faaoolima iai se tasi
O le tele o Iunivesite i le atunuu ua lipotia i le asō e le RNZ e lei iai i
E le taumate o le a siitia le tau o pasese i faigamalaga ona ua iai nei nisi o galuega
Ua faailoa mai e le Waka Kotahi e iva isi ana speed cameras fou o le a faapipii i totonu
Ua faatalosaga sui o komiuniti mai nuu i tua agai i le malo se’i fesoasoani atu i le sii i
E toatele pisinisi ua vaavaai o le a sii totogi o tagata faigaluega i le tausaga nei. I suesuega a
Ua uma ananafi e lei maua se tonu o sea a le Auckland Counil o loo i le malaevaalele i
Ua ave le kamupani inisiua a le AA i le faamasinoga ona ua ia soli le tulafono o faigatutusa ma aafia
Ua tatala nei e le lesitala o le Palemene a Niu Sila se suesuega i le mataupu o sea poo
Ua faamalolo lē tumau mai lana galuega se tasi o fomai mai Aukilani ua lipotia i le asō i le
O le asō lea e faatali iai le toatele pe o le a lava palota a le pulenuu o Aukilani